Srečala sem sosedo, ki je ravno prihajala iz trgovine. Pozdravili sva se in spregovorili nekaj besed. Opazila sem, da me ravno ne sliši dobro, zato sem jo vprašala malo glasneje in bolj počasi, če njen slušni aparat pravilno deluje.
Povedala mi je, da se že ves dan ukvarja s slušnim aparatom in da se je njen slušni aparat sigurno pokvaril. Baterije je že zamenjala, očistila je že celega, zamenjala je filtre in še vedno ji nekaj šumi v ušesih. Predlagala sem ji, da bi bilo dobro, da gre na servis z njim. Verjetno ga bo moral pregledati strokovnjak za slušne aparate. Ponudila sem se ji, da jo lahko peljem, ker grem ravno v mesto čez kakšno uro. Zelo je bila vesela te ponudbe. Je rekla, da je že razmišljala, če bi šla na servis. Zmenili sva se, da jo pokličem deset minut preden štartam. Vrnila sem se domov in postorila še nekaj stvari ter se počasi odpravila še po sosedo. Ko sva prišli na kraj servisa, sva se dogovorili, kje se dobimo za nazaj domov.
Jaz sem šla po opravkih in kar nekaj časa sem izgubila s parkiranjem. Ko sem vse opravila, sem se vrnila na mesto, kjer sva bili dogovorjeni s sosedo. Ker je še ni bilo na dogovorjenem mestu, sem se kar oddahnila, da ne zamujam. Ravno sem hotela iti proti servisu za slušne aparate, ko je prišla iz servisa po stopničkah. Povedala je, da je bilo prav, da je šla na servis, ker sama ne bi mogla to rešit, njen slušni aparat je res v okvari in serviser ji je priredil nadomestnega. No, sedaj pa sva se lahko lepo pogovarjali, ker me je dobro slišala. Vesela sem bila, da sem storila nekaj dobrega za njo.
Ponudila sem se ji, da ji ga grem lahko iskat, ko bo popravljen, pa je rekla, da mora iti sama, ker ga mora probat in vrniti starega.…
Preberi več