Bil je napovedan lep in sončen vikend. Zato sem se odločil, da grem smučat. Ker živim sam, mi je včasih to neprijetno, ker sem precej družaben človek. Zato vsake toliko vedno poskrbim, da sem med ljudmi in da se mi nekaj dogaja. Preden sem se odločil na katero smučišče grem, sem si pogledal tudi katera restavracija blizu smučišč ima dobro hrano. Tako sem tudi izbral smučišče.
Sobotno jutro je bilo prelepo. Ko sem se odpeljal od doma, sem čutil, da se bom imel zelo lepo. Ko sme prišel na smučišče, je bil res en lep dan. Smučal sem vse skupaj 5 ur. Naredil sem pavzo in šel na čaj. Jesti nisem hotel, ker sem vedel, da bom kasneje šel v mojo restavracijo, ki sem si jo izbral. Po 5 urah smučanja, me je čakala restavracija in dobra hrana. Ta dan sem prav užival, da sem šel smučat sam. Prav nič nisem pogrešal družbe. Bil je tako lep dan, da sem na vse pozabil. Obožujem smučanje in če bi bilo po meni, bi pol leta živel na smučišču in pol leta na morju. To bi bilo moje idealno življenje. Žal pa si tega ne morem privoščiti. Mogoče pa enkrat.
Restavracija v katero sem šel, je bila res lepa. Že ob samem vhodu sem čutil, da se tukaj pripravlja okusna hrana in res je bilo tako. Ko sem se usedel, me je osebje prav prijazno pozdravilo in dobil sem dobrodošlico. Tako sem naročil hrano, ki je bila res noro dobra. Seveda sem bil lačen, ker sem smučal 5 ur. Restavracija pa je bila blizu smučišča, tako da sem po smučanju lahko jedel kar hitro.
Ali mi je pomembno, kakšna je restavracija v kateri jem? Seveda mi je pomembno, pomembno pa mi je tudi to, kakšno je osebje in kakšna je hrana.