Sprehajala sem se v pokrajinskem parku, za katerega morem reči, da je bil zares zelo lepo vzdrževan in čist. Všeč mi je bilo ker so tamkajšnji varstveniki ohranilo to divjino pokrajine, in niso toliko skomercializirali same lokacije. Prav tako je tudi sprehajalna pot minimalno posežena in je bila lepo naravno izpeljana. Morda res, ne bi bilo lih prijetno se tukaj potikati z vozičkom a navsezadnje tudi na Triglav ne greš z njim. Med sprehajanjem in opazovanjem narave sem večkrat opazila, da je bila na posameznih visokih drevesih napeljana lovska kamera. Sicer je bila res težko opazna, a ravno ko sem lovila pogled črne veverice sem opazila in videla, da je v tisti smeri, kakor je stekla veverica, bila obešena še lovska kamera. Bile so res premišljeno skrite in zelo nenavadno usmerjene, saj lovska kamera ni bila usmerjena direktno na sprehajalno pot, ampak na jaso.
Ko sva naredila zares veliko krožno pot in poslikala vso to čudovito naravo, vmes še pomalicala pri avtu, sva naletela lih na okoljevarstvenika, ki je ravno odklepal svoj o majhno zeleno uto. Pripravil si je stolček, da bo sedel zunaj, in nakar je stopil do naju. Malo smo pokramljali. Veliko nama je povedal o samem kraju.
Ker mi vseeno ni dalo miru, sem kar direktno vprašala, zakaj je lovska kamera napeljana na določenih točkah, na kar mi je odgovoril da so si izbrali kamero zato, ker spremljajo vrsto živali, ki se je v teh krajih začela pojavljati. Naj bi šlo za ogroženo vrsto, ki je pri nas v Sloveniji res redka. Zato je lovska kamera toliko bolj praktična, saj te vrste ne želijo preganjati, ampak pa jo radi opazujejo in spremljajo njihovo obnašanje, prav tako pa bi radi ugotovili koliko članov je v krdelu. Povabil naju je, da sva šla v njegovo uto, kjer nam je pokazal kaj vse je lovska kamera o teh prekrasnih živalih posnela.